Za februarsko predavanje lektorskega društva smo izbrali pravopisno področje.

Dr. Nataša Jakop z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri SAZU bo predavala o pisanju pridevnikov na -ov, -ev in -in iz lastnih imen v slovenščini, o veliki in mali začetnici pri teh pridevnikih, o podomačevanju teh besed in poenobesedenju. Ker smo na jezikovnem pogovoru ugotovili, da imamo v zvezi s pravopisom kar nekaj vprašanj, bo predavateljica govorila tudi o pregledu jezikovne norme v preteklosti in smernicah za nadaljnje delo.

Predavanje bo v sredo, 29. februarja 2012, ob 19. uri v dvorani Društva slovenskih pisateljev (Tomšičeva 12).

Vljudno vabljeni in lep pozdrav.

Sporočilo Lektorskega društva Slovenije po jezikovnem pogovoru o besedilnih korpusih:

Na pogovoru o besedilnih korpusih smo ugotovili, da je izmenjava informacij med sestavljavci  in uporabniki zelo dobrodošla. Pokazalo se je, da so Naša beseda, Fida in FidaPlus lahko odličen pripomoček, a le za tiste, ki vedo, v kolikšni meri jih lahko upoštevajo. Pridružili so se nam dr. Nataša Logar, dr. Iztok Kosem in dr. Simon Krek, tako da smo se lahko seznanili tudi z novostmi pri besedilnih korpusih.

Obiskala nas je še novinarka Radia Slovenija. Prispevek o našem društvu je bil na prvem programu objavljen še isti dan. Posnetek objavljamo.

Lep pozdrav.

Lektorsko društvo Slovenije

Milojka Mansoor, predsednica

Zvočni posnetek: http://www.lektorsko-drustvo.si/images/JEZIK_ZDO002.mp3

Videoposnetek: http://tvslo.si/predvajaj/jezik-in-oglasevanje/ava2.123195981/

Na rednem mesečnem srečanju in jezikovnem pogovoru lektoric in lektorjev Lektorskega društva Slovenije smo govorili o besedilnih korpusih. Najbolj znani so Fida, Fida+ in Nova beseda, kmalu pa bodo v orbito na FDV izstrelili še eno – Giga fida. Kdor ne ve, kaj so besedilni korpusi, naj se sprehodi po enem, do katerega je mogoče priti zelo preprosto. V Googlov iskalnik vtipkate ime korpusa, v ustrezno mesto pa potem besedo, za katero vas zanima, kako pogosto se uporablja v različnih časopisih in drugih medijih. Seveda to še ni merilo za njeno slovnično ustreznost. Svetujem vam še pogled v Slovenski pravopis, da  se boste prepričali o ustreznosti njene rabe.

Že dolgo občudujem raperja Zlatka. Zdi se mi zelo v redu fant, cenim njegovo prostovoljno dejavnost ter skrb in zavzetost za delo z otroki, predvsem tistimi, ki potrebujejo pomoč. Tokrat me je prijetno presenetil z izjavo, da nikoli ne bo pel v angleškem jeziku, ker je to ubijanje domačega jezika. Kaj menite vi?

Besedilni korpusi so postali zelo pomemben pripomoček večine tistih, ki se poklicno ukvarjajo z jezikom. Seveda pa se moramo vprašati tudi, v kolikšni meri jih lahko upoštevamo, če nočemo zaiti v drugo skrajnost, da bi v knjižno normo prešlo vse, kar se uporablja. Te teme se bomo na podlagi lastnih izkušenj lotili na pogovoru v

torek, 24. januarja 2012, ob 11. uri v dvorani Društva slovenskih pisateljev (Tomšičeva 12).

Dogovorili se bomo tudi, kje in kako bomo začeli opozarjati na nesprejemljive jezikovne napake v oglaševanju.

Vljudno vabljeni in lep pozdrav.

Vsak dan se naši poštni nabiralniki šibijo pod težo reklamnih sporočil, ki jih velika in mala podjetja pošiljajo morebitnih kupcem. Čedalje več ljudi jih res pregleda in presodi, kje bi kaj kupili in tako prihranili denar, ki ga imajo le redki v izobilju. So pa oglaševalci popolnoma pozabili, da nagovarjajo slovenske kupce, predvsem starejše, ki razpolagajo z denarjem. Marsikdo med njimi ne ve, kaj sploh ponujajo, še posebno, če prebere tole:  PowerBoost funkcija za vsa kuhališča pri kuhalni plošči ali senzorsko upravljanje SuperQuatrro, pri smučeh In Mold tehnologija in FP9 podložna plošča, Air power in še bi lahko naštevala.

Vprašam se, ali se hecajo, kadar napišejo kaj takšnega. Zdi se, kot da kupce odvračajo od nakupa. Če ne vemo, kaj nekaj pomeni, tega gotovo ne bomo kupili. Pa nas takšnih ni malo.