Človek posreduje sporočilo drugemu človeku po dveh prenosnikih: ustno (govorno) ali pisno.

Pri ustnem sporočanju se besedilo prenaša do naslovnikovega ušesa po zvočnem valovanju, pri pisnem pa do očesa po svetlobnem. Zvok je torej slušni, svetloba pa vidni prenosnik (kanal).

Z govorjeno besedo lahko obvladujemo razmeroma majhna prostorska območja.

Prednost vidnega prenosnika so trajnost, možnost pravočasnega popravljanja besedila, možnost prenašanja na večje razdalje. Res pa je, da to zahteva odvisnost od pisalnih pripomočkov.

RAZVOJ PISAVE

Zgodovinsko najstarejša je raba slušnega prenosnika. Vidni in tipni prenosnik sta se uveljavila šele takrat, ko govorno sporazumevanje zaradi pomanjkljivosti slušnega prenosnika  ni več zadoščalo naraščajočim potrebam družbenega razvoja. Obrtnik in trgovec sta želela, da bi kupci vedeli, kdo izdeluje in prodaja kupljene predmete, zato sta nanje vtiskovala svoja tipična znamenja, iz česar so se pozneje razvile trgovske in tovarniške znamke.

Poglejte še na: www.lektoriranje-besedil.com.

STAVEK so besede, zbrane okrog osebne glagolske oblike. V poved se lahko povežejo priredno (zveza enakovrednih stavkov) ali podredno (zveza glavnega in odvisnega stavka).

STAVČNI ČLENI SO: osebek, povedek, predmet, prislovno določilo

BESEDNE VRSTE SO: samostalniška beseda, pridevniška beseda, glagol, prislov, vezniška beseda, predlog, členek, medmet

Vabljeni tudi na spletno stran: www.lektoriraj.me/pisanje-besedil.

Človek lahko za sporazumevanje uporablja različne vrste znamenj (črna zastava, bela zastava, rdeča zastava, prometni znaki, semafor, tuljenje siren in drugo).

JEZIK v ožjem pomenu pa je urejen sestav besednih znamenj in pravil, ki odsevajo človekov predmetni in miselni svet.

Iz tega sestava jemljemo posamezne prvine in jih pri sporočanju po določenih pravilih oblikujemo  v BESEDILO.

Z združevanjem posameznih jezikovnih prvin (črke, predlogi, končnice, vezniki, členki) v besede, teh v besedne zveze, teh v stavke, človek vsak dan ustvarja nove povezave, nova besedila.

Delanje besedila imenujemo GOVORJENJE (ali govor).

Jezik in besedilo pa imata vsak svojo izrazito hierarhično urejeno zgradbo.

Več o jezikovnih pravilih, ki jo urejajo, preberite tudi na www.lektoriraj.me/jezikovni-napotki.

JEZIK v najširšem pomenu besede je vsak sestav znamenj za sporazumevanje. Najpomembnejši je sestav, ki temelji na besednih in stavčnih enotah.

BESEDA je znamenje za kak predmet ali pojem, vendar ni v neposrednem logičnem razmerju (vzročnem, podobnostnem) s predmetom ali pojmom, ki ga zaznamuje, je le njegovo ime. To pomeni, da zapisana ali izgovorjena prikliče v človekovo zavest določeno predstavo predmeta, tisti predmet pa je pri tem neprizadet in bi ga lahko poimenovali s katero koli drugo besedo (knjiga, das Buch).

Primer je beseda drevo: Prvo je zaporedje črk d r e v o (v govoru glasovnih enot) in drugo iz več metrov visokega debla in vej.

Vsem Slovencem znamenje drevo prikliče v zavest predstavo predmeta drevo, ker se je zveza med tem znamenjem in predstavo že ustalila v naši zavesti, ko smo se naučili slovenskega jezika.

Znamenje ima tako dve plati – oblikovno (določeno zapovrstje določenih črk) in pomensko (duševna predstava neke predmetnosti).

Besedno znamenje navadno pomeni samo en predmet ali pojem, včasih pa ima več pomenov:

miza…………en pomen

hruška………dva pomena – sadež, drevo

jezik…………trije pomeni – organ v ustih, govorica, del čevlja

Jezikovna pravila tudi na: www.lektoriranje-besedil.com.

Poleg človeka se medsebojno sporazumevajo tudi druga živa bitja, vendar z drugačnimi znamenji in v precej manjšem obsegu kot človek.

Čebele npr. poznajo poseben ples (sestav znamenj z gibi), s katerimi nakažejo smer dobre paše.

Tudi mravlje imajo svoja znamenja. Nekatere živali pa se sporazumevajo z zvočnimi znamenji, npr. žabe, ptice, delfini, volkovi, murni.

Opice se sporazumevajo s kriki, ki pomenijo nekatera sporočila, vendar se ti kriki ne povezujejo v zapletene zveze, ki bi pomenile nova sporočila, kakor je to pri človeku.

Za sporazumevanje sta potrebna najmanj dva: tisti, ki kaj sporoča, in tisti, ki mu je sporočilo namenjeno (poseben primer je, kadar se sami s seboj pogovarjamo v mislih).

Prvega imenujemo avtor (pisec, govorec), drugega pa naslovnik (bralec, poslušalec). Sporočanje mora potekati v obeh smereh, drugače se ne ve, ali je prvotni naslovnik sporočilo prav razumev in se z nim strinja. Bistven pogoj za uspešno sporazumevanje je seveda to, da vsi udeleženci uporabljajo (razumejo) isti sestav znamenj za sporazumevanje, to je isti jezik.

Kako prav kaj napisati, lahko preberete tudi na: www.lektoriraj.me.

Človek in živali so družbena bitja. Človek živi v družbi z drugimi ljudmi in se z njimi sporazumeva. Sredstvo sporazumevanja je jezik.

Sprva so se ljudje sporazumevali z gibi in kriki, pozneje pa se je razvil govor. Kdaj natančno je nastal, ne vemo, gotovo pa smemo domnevati, da se je razvil ob delu. Vendar govor ni nastal le iz potrebe po sporazumevanju, temveč tudi kot izraz človekovega čustvenega odzivanja na vplive iz okolice.

Družba in jezik sta medsebojno odvisna. Čim bolj se razvija družba, tem bolj se razvija jezik, ki ga uporabljajo njeni člani.

V jeziku se posredno kažejo družbene razmere, hkrati pa je jezik pogoj za nadaljnji razvoj človeške družbe, brez natančnega sporazumevanja ljudje ne bi mogli prenašati bogatih izkušenj in ne dosegati organiziranega sodelovanja v družbeni skupnosti.

Jezikovno znanje je treba ves čas izpopolnjevati. Vabimo vas na izobraževanje: www.lektoriraj.me/izobrazevanje.

Mama je rekla: “Miha, pridi domov.”

“Pridi domov, Miha,” je rekla mama.

“Miha,” je rekla mama, “pridi domov.”

POSTAVITE LOČILA PREMEGA GOVORA V BESEDILO!

Birič in Šimen sta se napotila k županu. Prav nič prijazno ni gledal župan, tudi ni prav nič prijazno pozdravil. Torej si pripeljal to nadlogo! je rekel in premeril Šimna. Pripeljal sem jo! je potrdil birič in tudi sam zlovoljno pogledal Šimna. Šimen pa se ni zmenil za to in rekel: Saj sem rekel, da bi rajši umrl kraj ceste, kot da bi v nadlego bil ljudem, ko jim nisem bil nikoli. Župan je malo pomislil. Iz Prisojnice, praviš, da si? je vprašal. Pravijo, da sem! Kakšna beseda pa je to, da sem? Če si, ali če nisi, sem vprašal! Kako bi odgovoril? se je blagodušno nasmehnil Šimen.

Če ste pozabili katero od slovničnih pravil, klinite na: www.lektoriraj.me/izobrazevanje

PRIDEVNIKI

ZLOŽENKE

a) bistroglav, bledoličen, vsakoletni, južnoslovanski, meloštevilen, literarnozgodovinski, peterokrak, temnozelen, svojeglav, vraževeren, tostranski

b) častihlepen, vsegaveden, bojaželjen, ekvivalenten

c) dveleten, štiriperesen, petlitrski, večodstoten, nekajdneven, triinpolodstoten,

50–leten

d) levostičen, novoustanovljen

Oglejte si tudi stran: www.lektoriranje-besedil.si.

SESTAVLJANKE pišemo skupaj:

a) nadkuhar, pododbor, prababica, superčlovek, superbencin, ultramaratonec, nevojak, nekovina, prastar, supermoderen

SKLOPE pišemo skupaj:

a) nepridiprav, pridanič, bognasvaruj, očenaš, posiliživ, seveda, nebodigatreba (če gre za besedno zvezo, pišemo ne bodi ga treba)

ŠTEVNIKI

– glavne števnike do sto in stotice pišemo skupaj: 97 (sedemindevetdeset), 500 (petsto),

– druge glavne števnnike pišemo narazen: 108 – sto osem, 407 – štiristo sedem, 5000 – pet tisoč, 3245 – tri tisoč dvesto petinštirideset, 10000 – deset tisoč.

Še veliko drugih jezikovnih napotkov poiščite na spletni strani: www.lektoriraj.me/jezikovni-napotki.

PISAVA SKUPAJ IN NARAZEN

1. ZLOŽENKE (podredne zloženke pišemo skupaj):

a) Besede z vmesnim členom o/e pišemo skupaj: živinozdravnik, jugovzhod, pravokotnik, avtogaraža, avtocesta, kažipot, trizob, dveletka, dvatisočak, stoletje, petletka, tromostovje, polčas, pikapolonica, figamož, brucmajor, pedenjčlovek, teleobjektiv, pešpot, veleposestnik, nekajtedenski, večodstoten, sedemleten.

b) Če je prva sestavina črka, kratica ali števka, jo pišemo z vezajem: b-razred, C-vitamin, TV-program, PTT-služba, A4-format, c-mol, G-dur, 7-leten.

!!! Če je vrstni red obrnjen, pišemo brez vezaja: format A4.

VENDAR piše narazen, kadar gre za zvezo pridevnika in samostalnika: lila krilo, poceni blago, žal beseda, bruto osebni dohodek.

Jezikovni napotki vas čakajo tudi na www.lektoriranje-besedil.com.